»Denar ni več poceni – zato mora biti vsaka naložba pametnejša«
Finančna direktorica Ana Kovač o tem, kako podjetja v letu višjih obrestnih mer izbirajo naložbe, zakaj banke znova berejo poslovne načrte do konca in kaj pričakuje od evropskega kapitalskega trga.
Ko smo se z Ano Kovač srečali v njeni pisarni nad Ljubljanico, je na mizi ležal natisnjen poslovni načrt z rdečimi opombami na skoraj vsaki strani. »To je naša nova tovarna,« se je nasmehnila. »Ali pa tudi ne – odvisno od tega, kaj bodo pokazale številke.«
Pogovarjali smo se o tem, kako se je v zadnjih dveh letih spremenilo odločanje o naložbah in zakaj je pogum v financah danes predvsem disciplina.
Pogum v financah ni v tem, da rečeš »da« veliki naložbi. Pogum je, da rečeš »ne« projektu, v katerega so vsi že zaljubljeni.
Kaj se je v zadnjih dveh letih najbolj spremenilo pri odločanju o naložbah?
AK Hitrost. Ko je bil denar skoraj brezplačen, smo o projektu odločili v enem sestanku. Danes vsak predlog pride z tremi scenariji – optimističnim, realnim in takim, ki boli. Če projekt preživi tretjega, gremo naprej.
Presenetljivo je, da nas to ni upočasnilo. Manj projektov začnemo, a več jih dokončamo.
So banke danes strožje?
AK Bolj radovedne. Pred leti je bila pomembna predvsem zavarovanost posojila, danes vas vprašajo, kako boste ustvarili denarni tok za odplačilo. To je zdravo vprašanje – takšnega bi si moral vsak finančnik zastaviti sam.
Kje vidite največje priložnosti za slovenska podjetja?
AK V avtomatizaciji in energetiki. Naložbe, ki znižajo stroške dela ali energije, se danes povrnejo hitreje kot kadarkoli prej. Druga priložnost pa je v povezovanju – majhni dobavitelji, ki se povežejo, lahko ponudijo celovito rešitev, ki je posamezno ne bi mogli.
In največja napaka, ki jo opažate?
AK Da podjetja umetno inteligenco kupijo kot programsko opremo, ne kot spremembo procesa. Orodje brez spremenjenega dela je samo nov strošek na seznamu naročnin.
Kako so se spremenile naložbe (primer podjetja)
- 3
- scenariji za vsak naložbeni predlog
- −40 %
- manj začetih projektov kot pred dvema letoma
- 92 %
- začetih projektov je zaključenih v roku
Kapitalski trg kot manjkajoči del
Kovačeva meni, da bo naslednje desetletje zaznamovalo vprašanje, kdo bo financiral rast srednje velikih podjetij. »Banke ne morejo in ne smejo nositi vsega tveganja. Potrebujemo sklade, ki razumejo industrijo, in borzo, ki ni le za največje.«
Pri tem opozarja, da mora tudi podjetje narediti svoj del: pregledna poročila, neodvisni nadzorniki in jasna strategija so pogoj, da vlagatelj sploh začne pogovor.
»Kapital je kot gost na večerji,« pravi. »Pride, če ve, kaj ga čaka, in ostane, če se počuti dobrodošlega.«
Na konferenci bo nastopilJernej Omahenvišji svetovalec in član višjega svetovalnega odbora družbe Oliver Wyman ter neodvisni direktor, predsednik odbora za tveganja in član nadzornega sveta družbe Erste Group
