PARTNERSKI DOGODKIPretekli dogodek
Avdiovizualna (AV) industrija v Sloveniji ni le kulturna dejavnost – je merljiva gospodarska panoga z velikim razvojnim potencialom. Ustvarja delovna mesta, prinaša prihodke v lokalno okolje in širše gospodarstvo ter prispeva k izvozu in mednarodni prepoznavnosti države. Analize kažejo, da ima sektor izrazite fiskalne učinke, saj se skoraj 40 odstotkov ustvarjene bruto dodane vrednosti (38,6 odstotka) prek davkov in prispevkov vrača v javne finance, ter pomembne multiplikativne učinke na druge panoge, ocenjene z multiplikatorjem 1,8. AV- vsebine so v prejšnjih letih ustvarjale skoraj odstotek celotnega izvoza Slovenije, kar potrjuje mednarodno konkurenčnost sektorja in njegov potencial za vključevanje v širše gospodarske, izvozne in promocijske politike države. To potrjuje, da vlaganja v AV-industrijo pomenijo razvojno investicijo z visoko stopnjo povrnitve.
Razprava se je dotaknila tudi položaja samozaposlenih v kulturi in širše ustvarjalne skupnosti, ki so pomemben del AV-ekosistema. Razvojne in sistemske spremembe – od stabilnejšega financiranja do jasnejšega zakonodajnega okvira – so odločilne za učinkovito in dolgoročno vzdržno delovanje sektorja, tako z vidika gospodarstva kot ustvarjalcev. Brez ustreznih pogojev namreč ni mogoče zagotavljati kakovostnih vsebin in stabilnih učinkov. Celosten razvoj AV-področja zato pomeni hkratno krepitev gospodarske dimenzije ter izboljševanje delovnih in produkcijskih pogojev.
Enodnevni strokovni posvet je bil namenjen ozaveščanju o gospodarskem, kulturnem in razvojnem potencialu AV-industrije ter spodbujanju usklajenega delovanja ključnih deležnikov. Dogodek je omogočil poglobljeno razpravo o tem, kako strateške cilje AV-industrije do leta 2030 v Sloveniji pretvoriti v konkretne, izvedljive in finančno vzdržne ukrepe. Posebna pozornost je bila namenjena sistemskim in zakonodajnim izzivom, trajnostnim modelom financiranja, položaju samozaposlenih v kulturi in širši ustvarjalni skupnosti ter povezovanju AV-industrije z gospodarstvom, turizmom, izobraževanjem in lokalnimi skupnostmi.
Udeleženci so pridobili vpogled v to, kako lahko Slovenija okrepi svoj AV-ekosistem, poveča mednarodno prepoznavnost svojih vsebin ter izkoristi gospodarski in kulturni potencial industrije. Posvet je tako prispeval k ozaveščenosti odločevalcev in širše javnosti o pomenu AV-industrije ter podpiral uresničevanje strategije za razvoj AV-industrije do leta 2030.
Pred dogodkom so na AIPA, k. o. povedali:
"Pomembnost avdiovizualne industrije je v Sloveniji večinoma prepoznana z vidika njenega kulturnega pomena, precej manj pa z vidika njenega gospodarskega in razvojnega potenciala. Študije so pokazale, da ima pomembne neposredne gospodarske in fiskalne učinke ter izrazite multiplikativne učinke, ki se prelivajo na številne druge (podporne) panoge. Na posvetu bomo s strokovnjaki, političnimi odločevalci in ustvarjalci posebno pozornost namenili sistemskim in zakonodajnim izzivom, trajnostnim modelom financiranja, položaju samozaposlenih v kulturi in širši ustvarjalni skupnosti ter povezovanju AV-industrije z gospodarstvom, turizmom, izobraževanjem in lokalnimi skupnostmi. Pripravili bomo poglobljeno razpravo o tem, kako strateške cilje AV-industrije do leta 2030 v Sloveniji pretvoriti v konkretne, izvedljive in finančno vzdržne ukrepe." Gregor Štibernik, direktor, AIPA
Hvala vam, da ste bili del razprave o prihodnosti avdiovizualne industrije, ki povezuje kulturo, gospodarstvo in mednarodno prepoznavnost Slovenije!
15
predavateljev
6
točk programa
1
dan dogajanja
2
partnerja
Ponedeljek, 9. marca 2026
Avdiovizualna industrija (AV) je ena najhitreje rastočih kreativnih panog v Evropi, v Sloveniji pa še vedno v veliki meri ni v celoti izrabila svojega potenciala. O tem, zakaj je tako, kaj kaže najnovejša analiza svetovalne družbe Deloitte in zakaj je stabilnost političnega…
Grand Plaza Hotel, Ljubljana
direktor in glavni urednik, Časnik Finance
Peter Frankl je direktor in glavni urednik Financ, poslovnega dnevnika oziroma podjetja, ki izdaja tudi poslovne revije, se ukvarja s poslovnimi konferencami ter seminarji in ki izdaja tudi najažurnejši in najbolj obiskan slovenski poslovni internetni portal. Peter Frankl je urednik Financ vse od leta 1995, pri tem časopisu dela vse od njegovega nastanka – leta 1992. Obenem je tudi član nadzornega sveta poljskega poslovnega dnevnika Puls Biznesu ter član programskih svetov številnih konferenc doma in v tujini. Je pronicljiv poznavalec gospodarskih in političnih razmer, izjemen poliglot, ki je v zadnjem desetletju kot moderator odvodil več kot 2000 okroglih miz in dogodkov. Peter Frankl je eden najprepoznavnejših poznavalcev medijev doma in v tujini in je tudi letošnji prejemnik nagrade medijski menedžer leta. Pred tem je delal pri reviji Gospodarski vestnik in časopisu Delo. Kot komentator je sodeloval pri Sobotni prilogi Dela, časopisu Dnevnik in ameriškem poslovnem mesečniku Institutional Investor. Peter Frankl je rojen leta 1965, študiral je na ljubljanski fakulteti za novinarstvo, izobraževal se je tudi na ameriški univerzi Stanford ter na številnih seminarjih različnih evropskih ustanov. Finance so del podjetja Bonnier Business Press, švedskega poslovno-založniškega koncerna.
direktor, AIPA, k. o.
predsednik, Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev
višji svetovalec za poslovodstvo, Deloitte
ministrica, Ministrstvo za kulturo in sokoordinatorka stranke, Levica
Dr. Asta Vrečko je docentka in znanstvena sodelavka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na kateri je leta 2014 doktorirala na Oddelku za umetnostno zgodovino. Ima več kot deset let delovnih izkušenj v visokošolskih izobraževalnih institucijah na področju kulture in umetnosti. Pri svojem raziskovalnem in strokovnem delu se posveča slovenski in jugoslovanski umetnosti 20. stoletja, s poudarkom na študiju in organizaciji umetnikov, zgodovini razstavljanja in kulturni politiki v obdobju obeh Jugoslavij ter taboriščni umetnosti. Delovala je tudi kot likovna kritičarka, sodelovala z nevladnimi organizacijami ter pri številnih razstavah in večjih projektih v osrednjih slovenskih kulturnih institucijah in v tujini, med drugim z Nacionalnim muzejem za moderno umetnost v Zagrebu. S kuratorsko ekipo je leta 2021 predstavljala Republiko Slovenijo na mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Med letoma 2018 in 2022 je bila mestna svetnica Levice v Mestni občini Ljubljana, članica več mestnih odborov in svetov kulturnih zavodov.
Socialni demokrati (SD)
direktorica, SPIRIT Slovenija
režiser in avtor, član odbora FERA
producent, član odbora EFA
direktorica, Slovenski filmski center
Nataša Bučar je direktorica Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije, položaj, ki ga zaseda od leta 2016. Njeno delo se osredotoča na podporo nacionalni filmski produkciji, promocijo slovenske kinematografije doma in v tujini ter krepitev položaja države v evropski in svetovni filmski industriji.
Preden je prevzela Slovenski filmski center, je bila projektna vodja Ljubljanskega mednarodni filmskega festivala (LIFFe). V dosedanji karieri je imela več ključnih vlog v nacionalni filmski infrastrukturi v Sloveniji. Kot direktorica Festivala slovenskega filma je kurirala in koordinirala vodilni pregled nacionalne kinematografije v državi. Kot pomočnica direktorja Filmskega sklada Republike Slovenije je prispevala k strategijam financiranja in institucionalnemu razvoju. Kasneje je kot generalna direktorica Direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo sodelovala tudi pri oblikovanju medijske politike, zakonodajnih okvirov in mednarodnega avdiovizualnega sodelovanja, pri čemer je pridobila poglobljeno znanje o javni upravi in kulturnem upravljanju. Leta 2016, pred sedanjim imenovanjem, je delala kot strokovnjakinja za trženje v Kinodvoru, kjer je dodatno izpopolnila svoje znanje na področju filmskega trženja in komunikacije z občinstvom.
Je članica upravnega odbora EFAD (Združenje direktorjev evropskih filmskih agencij) in članica Evropske filmske akademije (EFA), kar odraža njeno aktivno udejstvovanje v širši evropski avdiovizualni krajini.
predsednik Državnega sveta, v imenu liste NSi, SLS in Fokus
predstavnik, Prerod
Mitja Bervar je končal drugo stopnjo bolonjskega študija na Fakulteti za management v Kopru in je magister managementa. Več kot 20 let je bil samostojni podjetnik, nato generalni sekretar Društva slovenskih skladateljev in soustanovitelj Slovenskega glasbeno informacijskega centra. V tem obdobju je bil tudi član Sveta RTV ter Gospodarske in Programske komisije. Prav tako je bil predsednik organizacijskih odborov za velike mednarodne dogodke v Cannesu (Slovensko predsedovanje Svetu EU), Svetovnih glasbenih dnevov in Srečanja Evropskih senatov. V svoji karieri je bil Ravnatelj SNG Opera in Balet Ljubljana. V njegovem mandatu se je po več letih kalvarij dokončala prenova stavbe Opere in baleta. V letih 2012 – 2017 je bil Predsednik Državnega sveta RS (izvoljen kot predstavnik za področje kulture in športa). Del svoje kariere je bil tudi Sekretar in svetovalec Ministra za finance. Usposobljen za delovanje v nadzornih svetih in opravljanje veščin različnih mediacij.
vodja strokovnega sveta za kulturo stranke Demokrati Anžeta Logarja
predstavnica, Gibanje Svoboda
Vesna Humar je državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po izobrazbi je novinarka in literarna zgodovinarka. Večino kariere je posvetila novinarskemu in uredniškemu delu. Med letoma 2020 in 2025 je koordinirala kandidaturo Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kulture ter je soavtorica in urednica prijavne knjige za ta mednarodni kulturni projekt.
namestnica predsednika Odbora za kulturo, predsednica Kulturnega foruma, SDS
